Kakšni so simptomi nizke samozavesti?
Samozavest je prepričanje, ki ga ima oseba o sebi ter v svoje sposobnosti in ideje. Če ima oseba samozavest, se na splošno razume in sprejme takšnega, kot je.
Nizka samozavest se izraža skozi lastno ne zaupanja v to, kdo smo in kaj zmoremo. Pogosto se počutimo nesposobne, neljubljene ali neustrezne. Ljudje, ki se spopadajo z nizko samozavestjo jih spremlja nenehen boj/strah pred napako ali razočaranjem drugih ljudi.
Nizko zaupanje oz. znaki nizkega zaupanja lahko vključujejo: občutke dvoma vase ter lastnih občutji manjvrednosti, pasivno ali podrejeno vedenje, nezaupanje ostalim, preobčutljivost na tujo kritiko in podobno. Pri vsakem posamezniku pa se to izraža drugače. Nekateri ljudje se tako lahko na določenih področjih, kot je delo ali študij samozavestni, na drugih področjih, kot so osebni odnosi, pa manj samozavestni.
Kaj vse je lahko v ozadju?
Vzroki za nizko samopodobo lahko izvirajo iz otroštva. Če oseba v otroštvu ni deležna (dovolj) konsistentne ljubezni, naklonjenosti in pozitivnih interakcij to ponotranji kot občutek lastne manjvrednosti.
Nenehna kritika tako škodi naši samozavesti, kar seveda povzroča lastno negativno samovrednotenje. Tako se pogosteje ujamemo v zanko primerjanja z ostalimi (v današnjem času k temu pripomorejo tudi socialna omrežja).
Ujamemo se v zanko, kjer so ostali nekako vedno ‘’boljši’’ od nas, in ne glede na to koliko se trudimo, nam v notranjosti odzvanja glas: ‘’ Ne trudiš se dovolj. Vse kar počneš je premalo. ‘’
Tako ne zavedno pademo v dirko, kjer preganjamo sebe, misleč, da tekmujemo z ostalimi.
Ko recimo neka določena situacija/nek določen komentar spodbudi naš notranji dvomljivi glas/notranjo rano, ki je zakopana že dlje časa. Se v nas sproži in aktivira prepričanje, ki spremeni naš pogled na trenutno dano situacijo. Vse vidimo skozi nov filter/skozi svoje oči/skozi svojo notranjo rano. Vsak dan tako iščemo potrditve, da preglasimo ta naš notranji glas, ki nam sporoča da nismo vredu/da nismo dovolj vredni in da si česar koli sploh ne zaslužimo. In seveda vedno najdemo nekaj, kar to prepričanje tudi potrjuje. Na primer, nekdo na sestanku ponudi drugačno mnenje od našega. Namesto da bi potrdili komentar ali bili odprti za razpravo o njem, molčimo in v glavi premlevamo: ‘Zakaj nisem pomislil/a na to? Očitno nisem dovolj pameten/na.”
Kakšne so posledice?
Pomanjkanje samozavesti in nizka samopodoba v otroštvu in zgodnji odraslosti lahko povečata verjetnost za različne vrste zasvojenosti v poznejšem življenju. Lahko pride do depresij/depresivnih razpoloženj in anksioznosti. Stigma zaradi duševnih bolezni pa lahko dodatno povzroči nizko samozavest.
Pomanjkanje samozavesti lahko močno vpliva na kakovost našega življenja. Na poslovnem področju nas bo pomanjkanje samozavesti držalo v našem mehurčku udobja, ker se tam počutimo udobno in varno. To nam bo recimo preprečevalo, da bi zapustili slabe delovne razmere, si zadajali težje naloge ali se prijavili na novo delovno mesto, na katerega si že dolgo časa želimo prijaviti. S tem tvegamo, da na daljši rok izgubimo elan in motivacijo, kar pa sčasoma spodkopava našo samozavest.
Negativna miselnost spodkopava naš uspeh in tudi naše odnose, saj se skozi dvome in slabo počutje ne izrazi najboljša različica nas samih. Tako lahko predolgo prenašamo strupene odnose in se ne zavzamemo zase, kadar je to primerno in potrebno.
Ko vam primanjkuje samozavesti, porabite več časa za razmišljanje in skrbi o tem, kaj počnejo/razmišljajo drugi ljudje, kot pa da se osredotočite na lastno usposobljenost/zmogljivost in potenciale. Ta osredotočenost na druge vas oropa pozitivne energije, ki jo potrebujete za spodbujanje vaših ambicij in doseganje ciljev. Zunanji fokus pa vam samo potrjuje, da niste dovolj dobri za uspeh/dosego cilja.
Kaj vse vpliva na to, kako vidimo sebe?
Najpomembneje je, da imamo tekom odraščanja, konsistentno, varno in sprejemajoče okolje, kar seveda pripomore k temu, da se kasneje bolje počutimo v svoji koži. Otrok pri 3-4 letih doživi psihološko rojstvo in ima do takrat že usvojene vse ”coping” mehanizme, s katerimi se kasneje sooča s svetom.
Na ne zaupanje vase lahko vpliva več dejavnikov, kot so: rezultati v službi ali šoli, ”pritisk” medijev in družbenih omrežji, kar seveda vpliva tudi na telesno samopodobo. Močna potreba po usklajevanju z vrstniki/ostalimi in strmenje k perfekcionizmu. Ne zaupanje pa nam krepijo tudi različne travme od ustrahovanja ali zlorab, stigme, diskriminacije, odmiki od varnega ali znanega območja, težave v družini ali odnosih.
Družbeni in družinski vplivi, kultura in mediji igrajo veliko vlogo pri našemu osebnostnemu oblikovanju. Čeprav so to močne socializacijske sile, obstajajo načini, kako ohraniti določen nadzor nad našim lastnim dojemanjem samega sebe.
Zakaj je samozavest tako pomembna?
Naša dejanja in naše odločitve določajo naš značaj. Več pozitivnih posledic imajo naša dejanja, lažje se nam je izraziti in početi nove, drugačne stvari.
Če smo samozavestni se lažje izrazimo, lažje povemo svoje mnenje in najpomembneje znamo tudi postaviti lastne meje, kar nam vse splošno prinese tudi večje zadovoljstvo in uspešnost.
Posledično si upamo stvari poskušati, odkrivati nove stvari in podobno, kar seveda pripomore tudi dobro bitu družbe.
Dobro se je vprašati, kaj bi naredila najboljša različica nas samih in to tudi udejanjiti. Na dolgi rok si zaradi majhnih sprememb postanemo bolj všeč in smo bolj ponosni na to, kar smo.
Potrebno je zamenjati negativne misli s pozitivnimi in postati manj kritični do sebe ter utišati v nas tistega notranjega kritika, ki se nas močno drži že od otroštva. Za podporo na tovrstni poti, se je dobro obrniti na organizacije za duševno zdravje, stopiti v stik s psihologom ali psihoterapevtom. Lahko nas kontaktirate na e-mail naslov: info@centerzapsihoterapijo.si
Celotno vsebino si lahko preberete na portalu Zadovoljna.si, na povezavi.
Bi si želeli izboljšati lastno samopodobo/ lastno vrednotenje sebe? Na indivudalno psihoterapijo se lahko naročite na naslednji povezavi.
Vas zanima tema odnosov med moškim in žensko? O tem si lahko več preberete na naslednji povezavi.